Kemikalije in podnebne spremembe - Chemicals In Our Life

Kemikalije in podnebne spremembe

V svetovnem merilu porabimo več energije kot kadar koli prej, kar ima velik vpliv na zemljino podnebje. Čeprav sproščanje določenih kemikalij v okolje lahko pospeši podnebne spremembe, pa so kemikalije lahko tudi del rešitve.

Naša potreba po energiji še nikoli ni bila večja. V svetovnem merilu porabimo več energije kot kadar koli prej, naše potrebe pa hitro naraščajo. Med najpomembnejšimi vzroki za to so gospodarski razvoj nastajajočih tržnih gospodarstev, rast prebivalstva in naraščajoča uporaba naprav, ki porabljajo energijo.

Učinek tople grede

Sončno sevanje je sestavljeno iz vidne svetlobe ter ultravijoličnega, infrardečega in drugih vrst sevanja, ki jih človeško oko ne zazna.

Približno tretjina sevanja, ki doseže zemljino ozračje, se od oblakov, ledu, snega, peska in drugih odsevnih površin odbije nazaj v vesolje. Površina zemlje in njeno ozračje absorbirata drugi dve tretjini. Ko se kopno, oceani in ozračje segrevajo, oddajajo energijo v obliki infrardečega toplotnega sevanja, ki prehaja skozi ozračje.

Toplogredni plini, kot je ogljikov dioksid (CO2), to infrardeče sevanje absorbirajo in preprečijo, da bi se razpršilo v vesolje, s čimer povzročajo učinek tople grede.

Kopičenje CO2 in drugih toplogrednih plinov v ozračju je glavni dejavnik podnebnih sprememb v zadnjem obdobju.

Toplogredni plini, ki so posledica človekovega delovanja

Po ocenah je CO2 odgovoren za 64 % globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek. Drugi toplogredni plini se sproščajo v bistveno manjših količinah, vendar še vedno veliko prispevajo k skupnemu učinku segrevanja, saj imajo precej večji toplogredni učinek kot CO2. Primera tovrstnih plinov sta metan (CH4), ki je odgovoren za 17 % globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek, in dušikov oksid (N2O), ki k učinku prispeva 6 %.

Glavni toplogredni plini, ki so posledica človekovega delovanja, in njihovi viri so:

  • CO2, ki nastaja pri kurjenju fosilnih goriv (premoga, nafte in plina), ki se uporabljajo pri proizvodnji elektrike, prevozu in industriji ter v gospodinjstvih, ter kot posledica spremenjene rabe zemljišč, kot je krčenje gozdov;
  • CH4, ki nastaja v kmetijstvu in pri odlaganju odpadkov;
  • fluorirani toplogredni plini, kot so fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC), žveplov heksafluorid (SF6) in dušikov trifluorid (NF3), ki se uporabljajo v industriji.

Kaj počne EU, da bi ublažila podnebne spremembe?

EU ukrepa na številnih ravneh. Ukvarja se na primer s fluoriranimi plini, ki prispevajo manj kot CO2, vendar so pri obravnavi podnebnih sprememb zelo pereče vprašanje. Ti plini se uporabljajo pri raznovrstnih proizvodih, na primer pri hladilni opremi, klimatskih napravah in toplotnih črpalkah. Še dva primera so PFC-ji, ki se uporabljajo v kozmetični in farmacevtski industriji, ter SF6, ki se uporablja pri plinskem izoliranju.

Fluorirani plini se sproščajo v ozračje v manjših količinah kot drugi toplogredni plini, vendar so izjemno močni – njihov učinek na segrevanje je 23 000-krat večji od učinka CO2.

Zato se je EU odločila nadzorovati njihovo uporabo. Cilj uredbe EU o fluoriranih toplogrednih plinih je zmanjšati njihove emisije v Uniji za dve tretjini v primerjavi z letom 2014. Ta pobuda spada v sklop skupnega cilja EU o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov za 80–95 % do leta 2050 glede na ravni iz leta 1990.

Kemikalije so povsod – tudi kot del rešitve

Kemikalije niso le del težave, so tudi del rešitve. Trajnostni viri energije, kot je sončna energija, temeljijo na inovacijah s kemijskega področja, na primer z uporabo nanomaterialov.

Eden glavnih izzivov pri obnovljivi energiji je povečati njeno donosnost s pomočjo rešitev za shranjevanje energije. Delovanje sončnih kolektorjev je najugodnejše v puščavi, vendar tam živi le malo ljudi. Vetrne elektrarne proizvajajo energijo tudi ponoči, takrat pa je naša potrošnja najnižja. Z drugimi besedami, eno najpomembnejših področij raziskav, kjer potrebujemo inovacije, so tehnologije za izboljšanje shranjevanja in prenosa energije.

Več

Preberite tudi