Skip to Content

Kako se kemikalije nadzorujejo?

Življenje brez kemikalij ne bi obstajalo – prisotne so v nas, okrog nas in v vsakem proizvodu, ki ga kupimo. Evropska unija za našo zaščito skrbi z velepotezno zakonodajo o kemikalijah na svetu. Za izboljšanje varnosti so odgovorna podjetja in organi oblasti.

Cilj zakonodaje Evropske unije o kemikalijah je, da nas in okolje zaščiti pred nevarnimi kemikalijami. Sočasno je njen cilj povečati konkurenčnost in inovativnost evropske industrije ter spodbujati alternative testiranju kemikalij na živalih.

Štirje glavni predpisi v okviru zakonodaje EU o kemikalijah so:

Uredba REACH: registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij

V skladu z uredbo REACH morajo podjetja zagotoviti informacije o snoveh, ki jih proizvajajo ali uvažajo. Če kemikalije ni mogoče varno uporabljati, se lahko organi oblasti odločijo za uporabo ukrepov za obvladovanje njenih tveganj.

Uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij (uredba CLP)

Ta predpis zagotavlja, da se informacije o nevarnostih kemikalij jasno sporočijo delavcem in potrošnikom. To se izvaja z etiketami, ki vsebujejo standardizirane stavke in piktograme.

Uredba o biocidnih proizvodih (BPR)

Biocidni proizvodi, kot so dezinfekcijska sredstva ali repelenti proti insektom, varujejo nas ali različne materiale pred škodljivimi mikroorganizmi. Namen tega predpisa je zagotavljanje informacij, da lahko potrošniki te proizvode varno uporabljajo.

Uredba o soglasju po predhodnem obveščanju (PIC)

Ta uredba določa smernice za izvoz in uvoz nevarnih kemikalij.

Poleg tega uporabo kemikalij urejajo številni drugi predpisi. Določene skupine kemikalij, kot so pesticidi, farmacevtski ali kozmetični izdelki, zajema posebna zakonodaja.

Podjetja morajo dokazati, da je uporaba njihovih kemikalij varna.

V EU morajo podjetja, ki proizvajajo ali uvažajo kemikalije, dokazati, da je uporaba njihovih kemikalij varna. Registrirati jih morajo pri Evropski agenciji za kemikalije, ECHA, sicer jih v EU ne morejo prodajati.

Podjetja morajo zagotoviti informacije o nevarnih lastnostih kemikalij in napotke za njihovo varno uporabo. Potrošnike v dobavni verigi morajo obvestiti o tem, kako je mogoče obvladovati tveganja, ki jih pomenijo njihove kemikalije. Če kemikalije ni mogoče varno uporabljati, lahko organi omejijo njeno uporabo ali zanjo zahtevajo pridobitev predhodnega dovoljenja. To podjetja prisili, da najnevarnejše kemikalije nadomestijo z varnejšimi.

Podjetja morajo prepoznati vse nevarne lastnosti, ki jih imajo njihove kemikalije in ki bi lahko škodile zdravju ljudi ali okolju. Kemikalije morajo primerno razvrstiti, na primer kot kemikalije, ki povzročajo raka ali so strupene za življenje v rekah in morjih. Poleg tega jih je treba ustrezno označiti s pravilnimi piktogrami in razlago za varno ravnanje z njimi.

Tako bodo lahko delavci in potrošniki razumeli učinke kemikalij, se glede kemikalij, ki jih kupujejo, odločali po najboljši presoji in jih varno uporabljali.

Kaj dela agencija ECHA?

Agencija ECHA zbira informacije o kemikalijah, ki jih predloži industrija. Objavlja podatke o registriranih kemikalijah ter o njihovi razvrstitvi in označitvi. Ti podatki so prosto dostopni na spletišču agencije ECHA – to je posebna zbirka podatkov, ki vsebuje informacije o več tisoč kemikalijah, ki se v Evropi vsakodnevno uporabljajo. Spletišče vsebuje tudi informacije o biocidih.

Informacije o kemikalijah agencija pregleda in na primer preveri, katere kemikalije se široko uporabljajo na takšen način, da bi jim bili lahko potrošniki ali delavci izpostavljeni. Agencija oceni podatke o varnosti kemikalij, ki jih predloži industrija, in zahteva dodatne podatke, če pomembne informacije manjkajo. Agencija ECHA, države članice in Komisija na podlagi informacij sodelujejo pri obvladovanju tveganj, ki jih predstavljajo nevarne kemikalije – to lahko na primer pomeni, da omejijo nekatere ali vse uporabe te kemikalije. Z izboljšanjem znanja in ozaveščanjem bodo najnevarnejše kemikalije postopoma nadomestile varnejše.

Obvladovanje tveganj, ki jih predstavljajo kemikalije

Omejitve varujejo zdravje ljudi in okolje pred tveganji, ki jih pomenijo kemikalije v EU. Omejiti je mogoče proizvodnjo, uvoz, dajanje na trg ali posebne uporabe snovi. Z omejitvami je mogoče prepovedati vse ali posebne uporabe snovi.

Avtorizacija

Kliknite za ogled infografike

Če je snov opredeljena kot posebej škodljiva za zdravje ljudi ali okolje, se doda na seznam kandidatnih snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. Agencija ECHA ta seznam objavi in ga redno posodablja. Če se snov doda na seznam, imajo podjetja, ki to snov proizvajajo, uvažajo ali uporabljajo, pravne obveznosti. Potrošniki imajo pravico vprašati, ali določeni proizvodi, ki jih kupujejo, vsebujejo snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost in so nad določenimi koncentracijami navedene na seznamu kandidatnih snovi.

Če se snov, ki vzbuja veliko zaskrbljenost, vključi na seznam za avtorizacijo, je po določenem datumu ni mogoče uporabljati ali dati na trg v EU, če zanjo ni bila zahtevana in odobrena posebna avtorizacija. Če želijo podjetja zaprositi za avtorizacijo, morajo opraviti podrobno analizo uporabe nadomestnih snovi. Dokazati morajo, da so tveganja zaradi uporabe snovi majhna. V določenih primerih morajo tudi dokazati, da so koristi za družbo večje od tveganj in da ni na voljo ustreznih nadomestnihs snovi.

Usklajena razvrstitev in označitev

Podjetja, ki proizvajajo, uvažajo ali uporabljajo kemikalije, jih morajo razvrstiti v skladu z ugotovljenimi nevarnostmi. Svoje nevarne snovi in zmesi morajo označiti ter poskrbeti za njihovo ustrezno embalažo. Razvrstitev in označitev najnevarnejših snovi, na primer snovi, ki povzročajo raka, morata biti usklajeni v vsej EU. S tem se zagotovi ustrezno obvladovanje tveganj v vseh državah članicah.

Kdo nadzoruje podjetja?

Nacionalni organi izvrševanja pregledujejo podjetja in preverjajo, ali ravnajo v skladu z zakonodajo. Podjetjem, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti, lahko naložijo denarne kazni.

Kemikalije – terminologija

Na teh straneh uporabljamo izraza „kemikalije“ in „proizvodi“. V pravnih besedilih se uporablja posebna terminologija: snovi, zmesi in izdelki.

  • Snov pomeni kemijski element in njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene s proizvodnim procesom. Primeri: srebro, natrijev klorid, ...
  • Zmes pomeni zmes ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi. Primeri: barva, pralni prašek, ...
  • Izdelek pomeni predmet, ki med proizvodnjo dobi posebno obliko, površino ali videz. To bolj določa njegovo funkcijo kot njegovo kemično sestavo. Primeri: majica, kladivo, ...

Za več informacij si oglejte našo večjezično terminološko zbirko podatkov ECHA-Term, ki je kakovostna zbirka pojmov v zvezi s kemikalijami.

 


Route: .live2