Kdo je odgovoren? - Chemicals In Our Life

Kdo je odgovoren?

Delodajalci, dobavitelji, pristojni organi in države članice imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da je vaše delovno mesto varno pred nevarnostmi škodljivih kemikalij. Če veste, katere so te odgovornosti in kje najti več informacij, vam to pomaga pri razumevanju vaših pravic kot delavca.

Varna uporaba kemikalij na delovnem mestu je bistvenega pomena – izpostavljenost nevarnim kemikalijam vsako leto po vsej Evropi povzroči do 30 % priznanih poklicnih bolezni in več deset tisoč smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.

Po zakonu imate v vsaki državi EU pravico pridobiti odgovore na naslednji pomembni vprašanji:

  • Katere so nevarnosti kemikalij in proizvodov, s katerimi ravnam?
  • Kako jih lahko varno uporabljam?

Te pravne zahteve se uporabljajo enakovredno za vsa podjetja ne glede na to, ali kemikalije proizvajajo, uvažajo ali uporabljajo.

V skladu z evropsko zakonodajo morajo delodajalci sprejeti posebne ukrepe za nadzor nad tveganji za delavce zaradi nevarnih snovi.

  • Kjer je to mogoče, odpravite uporabo škodljivih snovi s spremembo postopka ali proizvoda, v katerem se snov uporablja.
  • Če odprava ni mogoča, nadomestite škodljivo snov z nenevarno ali manj nevarno snovjo.
  • Če nevarnosti ni mogoče odpraviti, uporabite nadzorne ukrepe, namenjene zaščiti vseh. Po zakonu bi morali osebno zaščitno opremo uporabljati le kot zadnjo možnost, kadar se izpostavljenosti ni mogoče izogniti.
  • Za številne nevarne snovi obstajajo mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu, ki jih je treba spoštovati.

Delodajalci so odgovorni za obveščanje svojih zaposlenih o varnosti na delovnem mestu. Zagotovljene informacije morajo biti zanesljive, celovite in enostavno dostopne. Zaposlenim mora biti omogočeno, da pridobijo informacije o zadevah in temah, med katere spadajo:

  • ugotovitve iz ocene tveganja njihovega delodajalca;
  • nevarnosti, ki so jim izpostavljeni, in kako lahko te nevarnosti vplivajo nanje;
  • kaj morajo storiti za ohranjanje svoje varnosti in varnosti drugih;
  • postopki preverjanja in odkrivanja v primeru težav;
  • komu bi morali poročati o težavah;
  • rezultati morebitnega spremljanja izpostavljenosti ali zdravstvenega nadzora;
  • preventivni ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru vzdrževalnih del;
  • prva pomoč in postopki v sili.

Vaša varnost pri delu se začne pri vas samih. Pogovorite se s svojim delodajalcem ali predstavnikom za zdravje in varnost. Kot vir informacij uporabite naše spletišče.

Dobavitelji

Za nevarne snovi morajo dobavitelji predložiti varnostne liste in na proizvode dodati etikete, ki vsebujejo ustrezne varnostne informacije. Delodajalec mora te informacije uporabiti za sprejetje ukrepov za obvladovanje tveganja, da zagotovi varno uporabo kemikalij na delovnem mestu.

Organi EU

Vse uredbe EU o kemikalijah, na primer uredba o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju (CLP) ter uredba o biocidnih proizvodih (BPR), imajo vzpostavljene mehanizme za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim kemikalijam.

V skladu z uredbo REACH morajo proizvajalci in uvozniki zbrati in posredovati informacije o lastnostih kemikalij, tako da lahko uporabniki varno ravnajo z njimi. Industrija mora izvajati tudi zaščitne ukrepe, ki se zahtevajo za snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost.

Evropska okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu je bila sprejeta leta 1989 in zagotavlja minimalne varnostne in zdravstvene zahteve po vsej Evropi.

Uredba o razvrščanju in označevanju določa, da je treba o nevarnostih jasno obvestiti delavce in potrošnike v EU. Industrija mora opredeliti lastnosti kemikalij (snovi ali zmesi), ki bi bile lahko škodljive za ljudi ali okolje. Razvrstiti jih mora v skladu z opredeljenimi nevarnostmi.

Nevarne kemikalije morajo biti ustrezno označene, da lahko uporabniki, bodisi delavci ali potrošniki, jasno razumejo njihove učinke in sprejmejo informirane odločitve v zvezi s proizvodi, ki jih kupujejo in uporabljajo.

V skladu z uredbo o biocidnih proizvodih morajo dobavitelji biocidnih aktivnih snovi zagotoviti informacije o snoveh. Za vse biocidne proizvode je treba pred njihovim dajanjem na trg pridobiti avtorizacijo agencije ECHA ali nacionalnega organa. Aktivne snovi, vsebovane v takem biocidnem proizvodu, morajo biti predhodno odobrene.

Poleg tega varnost na delovnem mestu ureja več drugih zakonov.

Države članice

Pristojni organi v državah članicah imajo osrednjo vlogo pri zagotavljanju varne uporabe kemikalij.

Tesno sodelujejo z agencijo ECHA in Evropsko komisijo. Nacionalni organi ocenijo registrirane snovi in tesno sodelujejo pri sprejemanju sklepov agencije ECHA v zvezi z evalvacijo. Države članice lahko predlagajo omejitve za kemikalije, če je treba njihova tveganja obravnavati na ravni EU. Predlagajo lahko tudi, da se snovi opredelijo kot snovi, ki lahko vzbujajo veliko zaskrbljenost. Države članice tudi ocenijo vloge, ki se nanašajo na biocide.

Nacionalni organi izvrševanja morajo preveriti, ali podjetja spoštujejo zakonodajo o kemikalijah.

Več o tem